Fotoreporterstvo: Tradicionalni mediji bodo preživeli

Sobota, 18. julij 2015

Na področju dokumentarne fotografije, natančneje v fotoreporterstvu, so se stvari zelo spremenile. »Bistveno več je medijev in bistveno manj denarja. To sta glavna razloga, da je v časopisih objavljenih manj reportaž, podobno velja za druge medije. Tudi v svetovnih medijih je količina objavljenih fotoreportaž padla,« razlaga Borut Krajnc, fotoreporter tednika Mladina na Celje FOKUS – festivalu avtorske fotografije.

Fotografija v fotoreporterstvu je vezana na določen kontekst ponavljanja, produkcije, informiranje javnosti, njena funkcija je prikaz aktualnih dogodkov ob novici, pove Jasna Jernejšek, ki je vodila pogovor.

Bistvene spremembe se pojavljajo tudi z razvojem medijev. Tako se vedno znova porajajo vprašanja, ali bodo tradicionalni mediji preživeli, ali ne. »Pred 10 leti smo vsi govorili, kako bodo blogi postali novo novinarstvo, a se to ni zgodilo. Je pa res, da vsi novinarski prispevki, ki so objavljeni na internetu, sledijo logiki blogov. Treba je ločiti vsebino in tehnologijo,« razlaga novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela Lenart J. Kučić.

Prepričan je, da se za prihodnost fotografije ni bati. »Ljudje smo vizualna bitja, ki živimo v vizualni kulturi in ne bo se zgodilo, da bi fotografija kar izginila iz našega dojemanja sveta,« je dejal. Prihodnost fotografije je po njegovem mnenju svetla in to kljub tehnološkim spremembam, s katerimi se soočamo. »Ena od možnosti je, da se bodo katastrofične napovedi izkazale za napačne in bodo tradicionalni mediji preživeli, a se bodo spremenili. Hiperinflacija fotografij je sicer otežila življenje tistim, ki se resno ukvarjajo s fotografijo. Po moje, tisti, ki bodo preživeli še naslednjih 10 ali 15 let, bodo šli v postinflacijski cikel velike zasičenosti s fotografijami, potem pa se bomo spet začeli pogovarjati o fotografiji mimo tehnologije in bo jasno, kdo zna fotografirati in kdo ne. Spet se bo pojavil trg,« razmišlja Kučić.

Kučić je izpostavil, da je glavni in odgovorni urednik skoraj vseh slovenskih medijev danes Slovenska tiskovna agencija in njihov jutranji napovednik novinarskih konferenc. Uredniki pa nato le razdelijo, kateri novinar in fotograf bosta pokrila katero novinarsko konferenco.

»Ko pridem na termin, iščem fotografije, ki so izven centra, torej zunaj dometa te novice. Deloma je to jezik telesa ali nezavedne geste, ki se jih da pri naših politikih uspešno ujeti in kažejo enostavnost razumevanja kraja, časa, prostora,« pove Krajnc.

Ker sta novinarstvo in fotožurnalizem postala dokumentarista umetnih dogodkov (novinarskih konferenc), ki jih prirejajo politične skupine, je izjemno malo ostalo časa za avtorsko delo. Tako tudi slovenski fotografi težje ustvarijo fotografske zgodbe, ki jih lahko prijavijo na natečaj.

Kot spodbudno je Krajnc izpostavil opažanje, da so se tudi galerije odprle dokumentarni fotografiji, kar je evropski fenomen na sploh.

Na ogled fotoknjige in fotozini

Skoraj 30 ustvarjalcev sodeluje na skupinski razstavi fotoknjig in fotozinov na letošnjem Celje FOKUS.

Fotografska delavnica

Celje FOKUS poudarja odnos do avtorske fotografije, ustvarjanja fotografskih zgodb, ki presegajo zmožnost ustvarjanja naključnih posameznih kakovostnih fotografij.

Fotografije na fasadah

Malo drugačno doživetje fotografske razstave ponuja Art Crawl.

Fotografija pomaga razumeti življenje

Nemška fotografinja Ina Niehoff v svojem najnovejšem opusu raziskuje odnose med ljudmi, kraji in stvarmi.

Spremljevalni program Celje FOKUS 2018

Celje FOKUS ponuja sklop fotografskih dogodkov ter s tem priložnost za fotografsko druženje, razstave in učenje fotografiranja.

Arhiv novic